Organiziranost

1. Uvod

Ustvarjanje pogojev za kakovostno preživljanje prostega časa mladih s športom je ena pomembnejših nalog države in vseh, ki delamo z mladimi. Osnovni cilj ponujenih interesnih programov športa otrok in mladine je množično sodelovanje mladih v programih, ne glede na njihova različna znanja in sposobnosti.

2. Vsebine

V Zakonu o športu in Nacionalnem programu športa v RS so interesni programi športa otrok in mladine del športne vzgoje, ki poteka zunaj obveznega vzgojno-izobraževalnega programa. Na državni ravni lahko šole, društva ali zasebniki ponujajo programe Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Šolska športna tekmovanja in prireditve ter Hura, prosti čas. Z njimi uresničujemo različne cilje interesne športne vzgoje, kot so razvijanje gibalnih sposobnosti, pridobivanje temeljnih športnih znanj, motiviranje za šport, spoštovanje fair playa, spodbujanja, medsebojnega sodelovanja … Njihova značilnost so široka ponudba različnih vsebin, prilagojenost razvojnim stopnjam in zanimiva organizacija.

Zlati sonček

Cilj športnega programa Zlati sonček, ki je namenjen otrokom, starim od pet do osem let, je obogatitev otrokovega prostega časa s športnimi vsebinami v vseh letnih časih. Program nima značilnosti tekmovanja, cilj ni osvajanje medalj, ampak sta v ospredju igra in izpeljava dejavnosti, ki trajajo daljše časovno obdobje. Pomembno je sodelovanje v programu in ne storilnost, zato je program zasnovan tako, da je vabljiv in uresničljiv tudi za otroke z manj znanja in sposobnosti.

Krpan

Športni program Krpan je namenjen otrokom drugega triletja OŠ oziroma otrokom, starim od devet do enajst let. Tudi pri tem programu ni cilj tekmovanje in pridobitev medalje, temveč redna vadba, ki z osvajanjem novih športnih znanj in razvijanjem gibalnih sposobnosti bogati otrokov prosti čas.

Naučimo se plavati

Osnovni namen programa Naučimo se plavati je povečati število plavalcev ter izboljšati plavalno znanje otrok in mladine. Program zajema plavalne tečaje in preverjanje znanja plavanja ter sega v predšolsko, osnovnošolsko in tudi srednješolsko obdobje. S pomočjo pridobljenih podatkov bo opravljena analiza o znanju plavanja.

Šolska športna tekmovanja

Šolska športna tekmovanja in prireditve so nepogrešljivi del dodatne ponudbe vsake šole. Tekmovanja so nadgradnja rednega pouka, so povezovalni element med učenci, učitelji in starši ter med šolo, odgovornimi za šport na lokalni ravni, športnimi društvi in panožnimi zvezami. Namenjena so tako učencem in dijakom, vključenim v redni proces treniranja, kot vsem tistim, ki jim ukvarjanje s športom še ni ena od življenjskih vrednot.

Hura, prosti čas

Program Hura, prosti čas je namenjen predvsem mladim, ki želijo svoj prosti čas ob koncu tedna in med počitnicami preživeti na športnih površinah in v družbi svojih vrstnikov. Prednost programa je predvsem v tem, da si mladi sami izbirajo vsebine, čas udeležbe in način vključevanja v program.

3. Koordinacija

Vlada Republike Slovenije je 24. 6. 2009 ustanovila Zavod za šport Republike Slovenije Planica in v sklepu o ustanovitvi določila, da sodeluje pri izvajanju programov športa otrok in mladine. Zato bo koordinacijo interesnih programov športa otrok in mladine vodil Zavod za šport Republike Slovenije Planica, Dunajska 22, 1000 Ljubljana.

Razpis interesnih programov športa otrok in mladine za šolsko leto 2010/2011 je objavljen v tem informatorju in na spletnih straneh www.sportmladih.net.

Izbranih je tudi šestnajst področnih centrov (PC), v katerih delujejo področni koordinatorji. Toso posamezniki z ustrezno strokovno usposobljenostjo za delo v športu, ki usklajujejo enega ali več interesnih programov športa otrok in mladine.

Vodja področnega centra opravlja naslednje naloge:

• usklajuje celostno promocijo interesnih programov športa otrok in mladine,
• spodbuja vključevanje šol, društev, lokalnih skupnosti … v interesne programe športa otrok in mladine,
• dogovarja se o financiranju programov s strani lokalnih skupnosti,
• zbira in analizira podatke o vključenosti otrok v programe,
• skrbi za izmenjavo informacij med Zavodom za šport RS Planica ter izvajalci.

4. Izpeljava

Lokalne skupnosti izvajajo interesne programe športa otrok in mladine glede na možnosti (športni objekti, strokovni kader, finančna sredstva ipd.) in interes vodstva, športnih pedagogov in drugih izvajalcev športnih programov v vrtcih, osnovnih šolah, šolah s prilagojenim programom, srednjih šolah, društvih. Izvajalci interesnih programov športa otrok in mladine so lahko šole, šolska športna društva in lokalna športna društva, lokalne športne zveze ali zavodi, zasebni delavci v športu in drugi izvajalci, ki jih predvideva Zakon o športu. Vrtci in šole praviloma interesne programe, opredeljene v Nacionalnem programu športa v RS, izpeljujejo v času po končanem pouku.

Vsebinski, organizacijski in finančni načrt (razpis posameznega programa) pripravijo področni koordinatorji programov. S programom morajo biti seznanjeni predstavniki lokalnih skupnosti, zadolženi za šport, predstavniki šol in športnih društev.

Nosilec izpeljave interesnih programov športa otrok in mladine na lokalni ravni naj bo praviloma šola, ki se povezuje z lokalno službo za šport, društvi in nacionalnimi panožnimi zvezami. Šola naj načrtuje dejavnosti in jih uvrsti v letni delovni načrt. Skupaj z lokalno skupnostjo zagotovi sredstva za optimalno izpeljavo programov. K sodelovanju povabi društva na lokalni ravni, ki lahko s svojim ustrezno usposobljenim strokovnim kadrom pomagajo pri izpeljavi interesnih programov na šoli.

Športni pedagog usklajuje interesne programe športa na šoli. Osnovni cilj je vključiti čim večje število učencev in dijakov. Športni pedagog skupaj s sodelavci:

• pripravi vsebine, ki jih šola ponuja svojim učencem ali dijakom,
• pripravi letni delovni načrt za interesne športne programe, v katerih je načrtovano tudi povezovanje z ustrezno lokalno službo, zadolženo za šport,
• pridobi ustrezno usposobljene zunanje sodelavce, ki jim pomaga pri izpeljavi,
• opravlja nadzor nad izvajanjem in pripravlja analize, ki so podlaga za pripravo delovnega načrta za naslednje šolsko leto.

5. Financiranje

Sredstva za interesne programe športa otrok in mladine je mogoče pridobiti iz različnih virov.

Načrt interesnih programov športa otrok in mladine, ki ga pripravi športni pedagog skupaj z ravnateljem in sodelavci, potrdi lokalna skupnost. Šola ga uvrsti v svoj letni delovni načrt. Poleg vsebin in organizacije je v letnem delovnem načrtu šole tudi finančni načrt, iz katerega je razvidna razdelitev stroškov med šolo, lokalno skupnostjo in sredstvi, ki jih za program namenjajo država in starši.

Pomemben vir financiranja, poleg Ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda za šport RS Planica, so tudi sredstva različnih športnih združenj – Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS.

Sredstva se delijo na podlagi javnih razpisov, na katere se izvajalci prijavijo s kakovostnim opisom programov.